Znakovni jezik

Volilna pravica

Volilna pravica je najpomembnejši element volilnega sistema. Gre za eno temeljnih političnih pravic državljana. Ločimo AKTIVNO in PASIVNO volilno pravico.

Aktivna volilna pravica se nanaša na krog oseb, ki imajo pravico voliti predstavniška telesa, medtem ko se pasivna volilna pravica nanaša na krog oseb, ki imajo pravico, da so izvoljene za člane teh teles.

Volilna pravica je splošna in enaka, kar pomeni, da je pravica vsakega državljana, ki je dopolnil 18 let, voliti in biti izvoljen ne glede na razredno, narodnostno, rasno, ekonomsko ali drugo pripadnost. Zakon lahko določi, pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tudi tujci.

Podrobneje je volilna pravica urejena z zakonom o volitvah v državni zbor.

Volilna pravica pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti je posebej urejena za volitve poslancev teh narodnih skupnosti, saj imajo pravico voliti in biti voljeni za poslanca italijanske oziroma madžarske skupnosti le pripadniki teh skupnosti, ne pa tudi državljani.

Poznamo neposredno volilno pravico in posredno volilno pravico. Ko volivci sami brez posrednika glasujejo za člane predstavniškega telesa, govorimo o neposredni volilni pravici. Nasprotno, ko volivci izberejo zgolj elektorje, volilne može, ki potem izvolijo člane predstavniškega telesa, govorimo o posredni volilni pravici.

Svobodna volilna pravica pomeni, da volivci lahko resnično svobodno izbirajo med različnimi kandidati oziroma političnimi strankami na volitvah. Svoboda volitev obsega tudi pravico vsakega volivca, da uveljavi svojo volilno pravico ali pa ne. Načelo svobodne volilne pravice je zlasti poudarjeno tudi v ustavi pri volitvah v državni zbor, vendar je treba glede na naravo ustavne ureditve to načelo upoštevati kot splošno načelo, ki velja za vse volitve.

Volivcu mora biti pri glasovanju zagotovljena svoboda glasovanja, kar še zlasti poudarja volilna zakonodaja. Svobodna volilna pravica je tudi kazenskopravno varovana. Navedeno načelo svobodne volilne pravice je tesno povezano z načelom tajnosti glasovanja. Ta je v našem volilnem sistemu določena že v ustavi in natančneje razčlenjena v volilni zakonodaji.

 

Znakovni jezik

Evidenca volilne pravice

Poznamo dva načina evidentiranja volilne pravice: stalno in občasno. V Sloveniji se uporablja stalna evidenca volilne pravice, ki se občasno kombinira z občasno evidenco (volilni imeniki za pripadnike italijanske in madžarske narodnosti in pripadnike romske skupnosti).

Stalno evidenco volilne pravice sestavljajo:

  • evidenca volilne pravice državljanov Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji;
  • evidenca volilne pravice državljanov EU s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji;
  • evidenca volilne pravice državljanov Republike Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji;
  • evidenca volilne pravice za volitve v evropski parlament.

 

Stalna evidenca volilne pravice se vodi v registru stalnega prebivalstva v upravni enoti in centralnem registru prebivalstva Republike Slovenije.

Za vsake volitve in glasovanje se na podlagi evidence volilne pravice sestavijo volilni imeniki za vsa volišča na območju države. Poleg teh se za posamezne volitve sestavijo tudi volilni imeniki:

  • državljanov Republike Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji (za volitve predsednika republike in državnega zbora);
  • državljanov Republike Slovenije, pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti (za volitve državnega zbora in lokalne volitve);
  • državljanov Republike Slovenije, pripadnikov romske skupnosti (za lokalne volitve).

 

Za volitve v evropski parlament se prav tako sestavi poseben volilni imenik državljanov Republike Slovenije in državljanov Evropske unije, ki imajo volilno pravico na teh volitvah.
 

Znakovni jezik

Varstvo volilne pravice in ugovor

Volilna pravica je temeljna politična pravica in je zato varovana s pravnimi sredstvi. Po naši zakonodaji je uveljavljanje varstva volilne pravice zagotovljeno v postopku pred volilnimi komisijami, pred državnim zborom, zagotovljeno pa je tudi sodno varstvo volilne pravice pred sodišči in pred ustavnim sodiščem.