Referendumi

Referendum je ena od oblik neposredne demokracije, v kateri sodelujejo vsi državljani, ki imajo pravico voliti v državni zbor. Glasovanje je tajno in osebno. Glasuje se z glasovnicami, pri čemer morata biti zagotovljeni svoboda odločanja in tajnost glasovanja. Poznamo več vrst referendumov, in sicer:

  • referendum o spremembi ustave (ustavodajni ali konstitutivni),
  • zakonodajni referendum,
  • referendum o mednarodnih povezavah,
  • posvetovalni referendum o vprašanjih iz pristojnosti državnega zbora.

Naštete referendume obravnava zakon o referendumu in o ljudski iniciativi, referendum o ustanovitvi občine pa ureja poseben zakon. Enako velja za referendum v samoupravni lokalni skupnosti.

Referendum o spremembi ustave: volivke in volivci odločajo o potrditvi spremembe ustave, ki jo je sprejel državni zbor, pred njeno razglasitvijo. Pogoji o razpisu referenduma, zahtevi za razpis in predlagateljih so natančno opredeljeni v zakonu.

Zakonodajni referendum: volivke in volivci odločajo o zavrnitvi zakona, ki ga je sprejel državni zbor.

Referendum o mednarodnih povezavah: volivke in volivci se vnaprej izjavijo o prenosu izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije ali o vstopu v obrambno zvezo.

Posvetovalni referendum: državni zbor ga razpiše o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Izid referenduma ni zavezujoč.


Za glasovanje in ugotavljanje izida glasovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor, če ni s tem zakonom drugače določeno. Postopek za izvedbo referenduma, organe za izvedbo referenduma, varstvo pravice glasovanja natančneje ureja zakon.