Državni zbor RS

Državni zbor sestavljajo poslanci državljanov Slovenije ter šteje 90 poslancev, ki se volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. So predstavniki ljudstva, voljeni za obdobje štirih let, če seveda ne pride do predčasnih oziroma izrednih volitev. Pri svojem delu niso vezani na kakršna koli navodila.
V državnem zboru se vedno izvoli po en poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti. Poslanci, razen poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti, se volijo po načelu sorazmernega predstavništva (proporcionalni sistem) ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v državni zbor, pri čemer volivci odločilno vplivajo na dodelitev mandatov kandidatom. Volilni sistem natančneje ureja zakon o volitvah v državni zbor.

Državni zbor je najvišja predstavniška in zakonodajna institucija, ki poleg temeljne zakonodajne funkcije opravlja tudi volilno in nadzorno funkcijo oblasti. Državni zbor:

  1. sprejema (zakonodajna funkcija):
    • ustavo oz. njene spremembe,
    • zakone,
    • druge splošne akte,
    • poslovnik,
    • prečiščena besedila zakonov in avtentične razlage zakonov,
    • državni proračun, rebalans proračuna in zaključni račun,
    • ratificira mednarodne pogodbe in,
    • razpisuje referendume;
       
  2. imenuje in razrešuje (volilna funkcija):
    • predsednika vlade in ministre,
    • predsednika in podpredsednike državnega zbora,
    • sodnike ustavnega sodišča in druge sodnike,
    • guvernerja centralne banke,
    • člane računskega sodišča,
    • varuha človekovih pravic itd.;
       
  3. v okviru nadzorne funkcije:
    • odreja parlamentarno preiskavo,
    • odloča o zaupnici oz. nezaupnici vladi,
    • odloča o obtožbi predsednika republike, predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiščem.

 

Državni zbor odloča tudi o razglasitvi vojnega in izrednega stanja ter o uporabi obrambnih sil. Potrjuje mandate poslancev, odloča o njihovi imuniteti ter imuniteti sodnikov ustavnega sodišča in sodnikov. Državni zbor dela na sejah, ki so redne in izredne. Redne se sklicujejo v času rednih zasedanj, tj. od 10. januarja do 15. junija, ko govorimo o pomladanskem zasedanju, ter od 1. septembra do 20. decembra, ko govorimo o jesenskem zasedanju.

Volivci z volitvami podelijo članom parlamenta mandat, da odločajo v njihovem imenu o najpomembnejših vprašanjih, ki se pojavljajo v družbi.

 

Volitve v državni zbor

Pri volitvah parlamenta je volilni sistem najbolj izdelan, zato nekatera temeljna načela veljajo tudi za druge volitve v državi. Zakonska ureditev drugih volitev je sicer urejena posebej, a pa se zgleduje in naslanja na zakonsko ureditev volitev v državni zbor.

Volilna pravica je splošna in enaka, kar pomeni, da je pravica vsakega državljana, ki je dopolnil 18 let, voliti in biti izvoljen ne glede na razredno, narodnostno, rasno, ekonomsko ali drugo pripadnost. Načelo enake volilne pravice posebej poudarjeno. Enaka volilna pravica se nanaša na aktivno volilno pravico in pomeni, da ima vsak glas vsakega volivca enako vrednost, da ima pri volitvah v isto predstavniško telo vsak volivec samo en glas in da njegov glas nima nobene prednosti pred drugimi. Izjema od tega načela enake volilne pravice je samo volilna pravica pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki imata v državnem zboru vsaka po enega poslanca, volivci teh skupnosti pa glasujejo tudi o drugih poslancih državnega zbora. Zakon lahko določi, pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tudi tujci.
Volilno pravico podrobneje ureja zakon o volitvah v državni zbor.

Volilna pravica pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti je posebej urejena za volitve poslancev teh narodnih skupnosti, saj imajo pravico voliti in biti voljeni za poslanca italijanske oziroma madžarske skupnosti le pripadniki teh skupnosti, ne pa tudi državljani.

Volilni postopek je sestavljen iz kandidiranja, glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja. Postopek se začne ob točno določenem času z razpisom volitev, ko se določita časovni začetek in konec volilnega postopka. Splošne volitve v državni zbor razpiše predsednik republike.

Na splošnih volitvah se volijo vsi poslanci hkrati. Ločimo redne (vsako četrto leto pred potekom mandatne dobe) in predčasne (opravijo se, če se državni zbor razpusti med štiriletno mandatno dobo) volitve.

Ponovne volitve so volitve, ki se opravijo v času splošnih volitev, če pride do nepravilnosti in če se že opravljene volitve razveljavijo zaradi nepravilnosti pri volitvah.

Naknadne volitve so volitve, ki se opravijo, če v volilni enoti ali na posameznem volišču ni bilo izvedeno glasovanje na dan, ki je bil določen za glasovanje.

Ko je treba izvoliti enega ali več poslancev, ker je eden ali več poslanskih sedežev med potekom mandatne dobe ostal zaradi prenehanja poslanskega mandata nezaseden, govorimo o nadomestnih volitvah. Ker so po naši zakonodaji volitve v državni zbor proporcionalne, je uveljavljeno pravilo, da se nadomestne volitve ne opravijo, ker postane, če poslancu preneha mandat, poslanec tisti kandidat z liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec, ki mu je prenehal mandat.

Kandidate po naši volilni zakonodaji lahko predlagajo bodisi politične stranke ali volivci.

Za volitve poslancev državnega zbora se oblikuje osem volilnih enot. V vsaki volilni enoti se voli 11 poslancev. Vsaka volilna enota je razdeljena na 11 okrajev. Zakon je namreč uveljavil načelo, da se v vsakem volilnem okraju glasuje za enega kandidata. Posebni volilni enoti se oblikujeta na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost.

Državna volilna komisija v postopku delitve mandatov najprej ugotovi, katere liste kandidatov so v celotni državi dobile vsaj 4 % glasov. Listam, ki so dosegle prag, se mandati razdelijo na dveh ravneh:

  • v volilni enoti: poslanski mandati se delijo na podlagi t. i. Droopovega količnika;
  • na ravni celotne države: poslanski mandati se delijo na podlagi d´Hondtovega sistema.

 

Ker mora biti po ustavi volivcem zagotovljen določen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom, se ta delno zagotavlja s tem, da so z liste kandidatov (glede na dobljene mandate) izvoljeni tisti kandidati, ki so imeli največji delež glasov v skupnem številu glasov v volilnih okrajih, v katerih so nastopili. Volivci se lahko odločijo le za tistega kandidata z liste, ki nastopa v njihovem volilnem okraju.