Evropski parlament

Volitve v evropski parlament se odvijajo po državah članicah Evropske unije (v nadaljevanju EU). Z vstopom v EU je Slovenija dobila pravico in dolžnost sodelovati v delu organov EU.

Evropski parlament je edini organ, ki se oblikuje z neposrednimi volitvami. Ker je za večji del urejanja pravne podlage za volitve prepuščen državam članicam, smo v Sloveniji sprejeli poseben zakon za izvedbo teh volitev – Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki ureja predvsem volilno pravico, volilni sistem, kandidiranje in glasovanje ter ugotavljanje izida volitev.

Poslanci iz Republike Slovenije v evropskem parlamentu so voljeni neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem za dobo petih let. Volitve poslancev iz Republike Slovenije v evropski parlament (v nadaljnjem besedilu: volitve) razpiše predsednik republike.

Volilni sistem je proporcionalen s preferenčnim glasovanjem – personalizacija volitev, pri čemer imajo volivci možnost, da vplivajo na izbiro kandidatov in ne samo na izbiro političnih strank.

Država v celoti predstavlja eno volilno enoto. Delitev mandatov se opravi na ravni celotne države, kjer se poslanska mesta dodelijo listam kandidatov po d'Hontovem sistemu. Zaradi uveljavljenega preferenčnega glasovanja se mandati ne delijo po vrstnem redu, kot so navedeni na kandidatni listi, temveč so s posamezne liste izvoljeni kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov, pri čemer se ti upoštevajo le, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, ki se izračuna tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi.

Volilno pravico imajo pod enakimi pogoji kot slovenski državljani tudi državljani držav članic EU, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji (na zadnji dan, ko je še mogoče vlagati kandidature), če jim ni bila odvzeta. Za tuje državljane velja splošni pogoj, da so vpisani v volilno evidenco. Volilni pravici državljanov RS in tujih državljanov drugih držav članic sta popolnoma enakovredni ter obsegata tako aktivno kot tudi pasivno volilno pravico, državljani drugih članic torej uživajo volilno pravico pod enakimi pogoji kot slovenski državljani.

Volilni postopek ni bistveno drugačen kot pri volitvah v državni zbor. Enako velja za kandidiranje, pri čemer se voli le osem poslancev, ki jih lahko predlagajo politične stranke in volivci. Glede organizacije in dela na voliščih, glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Poslanske mandate deli državna volilna komisija, ker je Slovenija za te volitve ena sama volilna enota. Potrditev mandata poslanca poteka znotraj države in tudi v evropskem parlamentu. Državni zbor potrdi izvolitev poslancev enako kot mandate svojih poslancev. Po opravljeni verifikaciji predsednik državnega zbora obvesti predsednika evropskega parlamenta o izidu volitev. Evropski parlament mora biti obveščen o vsaki spremembi stanja, tudi o morebitnem prenehanju mandata poslanca.