Državna volilna komisija (v nadaljevanju: DVK) je skrbno preučila vaš dopis z dne 25. 2. 2026 in njegovo dopolnitev z dne 9. 3. 2026 - »Ugovor zaradi nezakonitosti in nepravilnosti pri delu za določitev seznama in območja posebnih volišč za predčasno glasovanje za volitve v državni zbor« in ugotovila, da vloge ni mogoče šteti kot ugovor iz poglavja XII. Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), ki določa varstvo volilne pravice. Vsebinsko bi bilo ugovor mogoče šteti kot ugovor po 106. členu ZVDZ, ki se nanaša na nepravilnosti pri delu okrajnih volilnih komisij, a je takšen ugovor možno vložiti šele v treh dneh od dneva glasovanja pri volilni komisiji volilne enote.

Ne glede na navedeno, Državna volilna komisija po opravljeni razpravi  podaja naslednje stališče v zvezi z določitvijo volišč za predčasno glasovanje na območjih izven območij volilnih okrajev:

Predčasno glasovanje je zakonsko urejen način izvrševanja volilne pravice, katerega temeljni namen je zagotoviti, da lahko volivci, ki na dan glasovanja ne morejo oddati glasu, svojo volilno pravico uresničijo v drugem časovnem okviru. Gre za institut, ki dopolnjuje ustavno načelo splošnosti volilne pravice iz 43. člena Ustave Republike Slovenije in volivcem, poleg glasovanja v nedeljo, omogoča dodatno časovno izbiro uresničevanja volilne pravice.

Z vidika ustavnega varstva volilne pravice je bistveno, da zakonodaja omogoča dejansko in učinkovito izvrševanje volilne pravice. Okrajne volilne komisije so v ta namen za prihajajoče volitve določile 2987 rednih volišč, 88 volišč OMNIA na 55 različnih lokacijah in  98 volišč za predčasno glasovanje na 74 različnih lokacijah. Določbe Zakona o volitvah v državni zbor je treba razlagati v luči tega temeljnega cilja – volišča OMNIA in volišča za predčasno glasovanje omogočajo volivcu poleg glasovanja na rednem volišču dodatno možnost izbire lokacije ali časa glasovanja.

Prvi odstavek 69. člena ZVDZ določa, da se predčasno glasovanje opravi na posebnem volišču na območju okrajne volilne komisije. Pri razlagi navedene določbe je treba upoštevati tako njeno jezikovno kot tudi sistematično in teleološko razlago. Če jezikovna pritrjuje trditvi, da mora biti fizična lokacija volišča za predčasno glasovanje znotraj administrativne meje posameznega volilnega okraja, pa namen zakonske ureditve govori nasprotno. Iz zakonodajnega gradiva ob sprejemu spremembe zakona – predloga Zakona o volitvah v državni zbor, ki ga je dne 21.12.2020 vložila v zakonsko proceduro skupina poslancev s prvopodpisanim Felicejem Žižo (EPA 1556-VIII) izhaja, da je bil edini namen spremembe zakona povečati fleksibilnost okrajnih volilnih komisij pri določanju lokacije volišča za predčasno glasovanje.  Predlagatelj je namreč izrecno opozoril, da nekatere upravne enote nimajo prostorov, ki bi bili dostopni invalidom, zato je bilo potrebno omogočiti določitev volišča tudi na drugi lokaciji. Sprememba torej ni bila namenjena zaostritvi pogojev za določanje lokacije volišča za predčasno glasovanje, temveč ravno nasprotno – omogočiti bolj prilagodljivo lokacijo in organizacijo predčasnega glasovanja, z namenom spoštovanja pravic invalidov.

S spremembo zakona se je dodatna možnost izbire časa glasovanja razširila tudi na invalide, v ostalem pa je način predčasnega glasovanja ostal enak kot na vseh dosedanjih volitvah in referendumih.

Iz  sistematične razlage zakona izhaja, da določbe o organizaciji volišč urejajo predvsem organizacijska vprašanja izvedbe volitev, ne pa materialnih pogojev za veljavnost glasovanja. Bistveni elementi zakonitega glasovanja so npr. identifikacija volivca, uporaba pravilnega volilnega imenika, oddaja veljavne glasovnice pravilnega volilnega okraja, tajnost glasovanja, pravilno štetje glasov in ugotavljanje izida glasovanja. V obravnavanem primeru, zgolj zaradi organizacije skupnega volišča za predčasno glasovanje, nobeden od teh elementov ni sporen. Fizična lokacija glasovanja zato predstavlja zgolj organizacijsko rešitev.

V zvezi z dostopnostjo volišča za predčasno glasovanje, je potrebno izpostaviti, da predčasno glasovanje kot dodatna možnost rednemu glasovanju na enemu izmed 2987 volišč, po svoji naravi  (gre za dodatno možnost glasovanja izven volilnega dne) ne more zagotavljati enake oddaljenosti do volivcev, kot jo zagotavlja dobro razvejana mreža rednih volišč.

Pri presoji zakonitosti organizacije volitev je treba upoštevati tudi ustavno načelo splošnosti in enakosti volilne pravice. Organizacija glasovanja mora biti takšna, da volivcem omogoča dejanski dostop do glasovanja. V urbanih okoljih je pogosto racionalno, da se predčasno glasovanje organizira na centralni lokaciji, ki je širše prepoznavna in prometno dostopna večjemu številu volivcev. Takšne lokacije imajo tudi večje prostorske kapacitete, še boljšo dostopnost invalidom in večje možnosti za organizacijo več volilnih odborov. Centralizacija predčasnega glasovanja v večjih mestih zato ne zmanjšuje dostopnosti volitev, temveč jo lahko celo povečuje.

Trditve, da naj bi organizacija skupnih volišč za več volilnih okrajev v preteklosti  povzročala nepravilnosti pri izvedbi predčasnega glasovanja ne zdržijo pravne presoje. Takšne trditve niso podprte z nobenimi konkretnimi dokazi in nobene volitve ali referendumi, vključno z zadnjim, novembra 2025, v tej smeri niso bili osporavani. Če bi zatrjevane nepravilnosti dejansko obstajale in bi vplivale na zakonitost volitev, bi bile lahko predmet pravnega varstva v volilnih sporih. Do takšnih sporov in ugotovitev pa ni nikoli prišlo.

Zato je treba pavšalne navedbe o domnevnih preteklih nepravilnostih šteti za neutemeljene in brez dejanske podlage.

DVK na koncu izpostavlja, da so okrajne volilne komisije v skladu z ZVDZ pri določanju volišč samostojne. DVK lahko daje OVK navodila, a pristojnosti določanja volišč nima. Problematiki združevanje volišč za predčasno glasovanje se je v preteklem obdobju izdatno posvečala tudi Služba DVK, prav tako so bili s predstavniki okrajnih volilnih komisij na področju UE Ljubljana opravljeni številni sestanki in predlogi za razširitev mreže teh volišč. A DVK ugotavlja, da je pri tem potrebno tudi aktivno sodelovanje lokalnih skupnosti, s katerimi bo morala država v prihodnje skleniti tudi ustrezen dogovor o zagotavljanju prostorov za volitve, na podlagi katerega bo določanje volišč bolj predvidljivo, hitrejše in v razumnih stroškovnih okvirih.

Igor Zorčič     

direktor