Če na dan glasovanja ne boste v okraju svojega stalnega prebivališča, lahko glasujete zunaj vašega okraja, vendar morate o tem obvestiti okrajno volilno komisijo na območju okraja, kjer stalno prebivate. Vlogo za glasovanje na volišču OMNIA lahko oddate na portalu eUprava (z e-identiteto ali brez nje), in sicer najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja.  

Tudi če niste prejeli obvestila, lahko glasujete, saj je obvestilo o dnevu glasovanja in o volišču, na katerem je volivec vpisan v volilni imenik, informativne narave. Na volišču potrebujete osebni dokument, s katerim boste izkazali svojo istovetnost.

Član volilnega odbora lahko postanete na predlog politične stranke ali lokalne skupnosti, če imate volilno pravico in vas v volilni odbor imenuje okrajna volilna komisija, na območju katere imate stalno prebivališče. 

Predčasno lahko glasujete v torek, sredo ali četrtek pred nedeljo, ki je določena kot dan glasovanja. Predčasno glasovanje poteka med 7. in 19. uro. Sedeži volišč za predčasno glasovanje so objavljeni na spletnem mestu Državne volilne komisije.

Če ste se preselili izven območja svojega volišča po tem, ko je bil sestavljen volilni imenik, oziroma pozneje kot 15 dni pred dnem glasovanja, glasujete na volišču, na katerem ste glasovali, preden ste se preselili. 

Če boste na dan glasovanja v tujini, ker tam začasno prebivate, lahko na državnih volitvah in referendumu glasujete po pošti iz tujine, če to sporočite Državni volilni komisiji najpozneje 30 dni pred dnem glasovanja na državnih volitvah oziroma najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja na referendumu.

Ne, zunaj svojega okraja ni mogoče predčasno glasovati.

V takšnem primeru ne boste mogli glasovati, saj vam volilni odbor ne bo dovolil glasovanja (zaradi preprečevanja morebitnega dvojnega glasovanja). Volilni odbor mora izjavo volivca, da še ni glasoval in je torej v volilnem imeniku podpisan nekdo drug, vpisati v zapisnik. Vsak volivec pa ima nato možnost podati pritožbo.

Za predčasno glasovanje ni potrebna nikakršna prijava.

Predčasno glasovanje poteka najprej pet dni pred dnevom glasovanja in najpozneje dva dni pred dnevom glasovanja, in sicer med 7. in 19. uro.

Predčasno glasovanje poteka na voliščih, ki jih v posameznih okrajih določijo okrajne volilne komisije. Predčasno je mogoče glasovati na volišču v okraju stalnega prebivališča.

Seznam volišč za predčasno glasovanje je objavljen na spletni strani Državne volilne komisije.

Predčasno lahko glasujete na volišču za predčasno glasovanje, ki ga je v vašem okraju določila okrajna volilna komisija. Volišča za predčasno glasovanje se objavijo na spletnem mestu Državne volilne komisije.

Obvestilo (vabilo) je zgolj informativne narave in pripomoček, da volilni odbor hitreje najde volivca v volilnem imeniku. Za glasovanje potrebujete osebni dokument (npr. osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje ipd.).

Da. tudi, če je potekla veljavnost vaše osebne izkaznice ali drugega osebnega dokumenta (npr. potnega lista, vozniškega dovoljenja), lahko glasujete. Pomembno je, da lahko s tem dokumentom izkažete svojo istovetnost.  

Na dan glasovanja je možno glasovati tudi zunaj svojega okraja, a pod pogojem, da volivec o tem najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja obvesti okrajno volilno komisijo, kjer ima stalno prebivališče.

Vlogo za glasovanje izven okraja stalnega prebivališča lahko volivec odda po običajni pošti, elektronski pošti ali preko spletnega portala eUprava. Na tem spletnem portalu je vlogo mogoče oddati z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete.

Volivec, ki je obvestil okrajno volilno komisijo, da želi glasovati na volišču izven območja svojega okraja, se na dan glasovanja zglasi na volišču, ki si ga je izbral. S seboj potrebuje osebni dokument, s katerim izkaže svojo identiteto.

Kontaktni podatki okrajnih volilnih komisij so objavljeni na spletnem mestu Državne volilne komisije.

Če želite glasovati na volišču izven okraja stalnega prebivališča, morate o tej nameri obvestiti okrajno volilno komisijo, kjer imate stalno prebivališče. Vlogo za glasovanje izven okraja stalnega prebivališča lahko volivec najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja odda po običajni pošti, elektronski pošti ali preko spletnega portala eUprava. Na tem spletnem portalu je vlogo mogoče oddati z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete.

Volivec, ki je obvestil okrajno volilno komisijo, da želi glasovati na volišču izven območja svojega okraja, se na dan glasovanja (od 7. do 19. ure) zglasi na volišču, ki si ga je izbral. S seboj potrebuje osebni dokument, s katerim izkaže svojo identiteto.

Kontaktni podatki okrajnih volilnih komisij so objavljeni na spletnem mestu Državne volilne komisije.

Rok za oddajo vloge za glasovanje izven okraja stalnega prebivališča je najpozneje tri dni pred dnevom glasovanja.

Vlogo za glasovanje izven okraja stalnega prebivališča lahko volivec odda po običajni pošti, elektronski pošti ali preko spletnega portala eUprava. Na tem spletnem portalu je vlogo mogoče oddati z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete.

Kontaktni podatki okrajnih volilnih komisij so objavljeni na spletnem mestu Državne volilne komisije.

Volivci, ki bodo v času predčasnega glasovanja in na dan glasovanja začasno v tujini (t. i. zdomci), lahko glasujejo na dva načina: po pošti iz tujine ali na volišču s sedežem na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije. V obeh primerih morajo o tem pravočasno obvestiti Državno volilno komisijo. Obvestilo oz. vlogo za glasovanje iz tujine lahko oddate po pošti, po elektronski pošti ali preko spletnega portala eUprava. Na tem spletnem portalu je vlogo mogoče oddati z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete.

Pri volitvah v državni zbor, volitvah predsednika republike in volitvah v Evropski parlament je rok za oddajo omenjene vloge 30 dni pred dnevom glasovanja. V primeru referendumu pa je ta rok 15 dni pred dnevom glasovanja. 

Glasovanje poteka enako, kot na volišču v Sloveniji. Volivec potrebuje osebni dokument, da lahko volilni odbor ugotovi njegovo istovetnost. Volivec se podpiše v volilni imenik, nato pa mu volilni odbor izroči glasovnico.

Pri ugotavljanju izida glasovanja se upoštevajo glasovnice, ki so prispele po pošti iz tujine do 12. ure osmega dne po dnevu glasovanja. Ovojnice z glasovnicami morajo imeti poštni žig z datumom oz. morajo biti ovojnicam priložene listine, iz katerih je razvidno, da je bila glasovnica oddana na pošto pred 19. uro na dan glasovanja.

Glasovanje na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu, kjer je volišče, poteka na dan glasovanja, v nedeljo, in sicer med 9. in 17. uro po lokalnem času.

Stroški poštnine za pošiljanje volilnega gradiva so na strani volivca, ki glasuje po pošti v tujini. Ni pravne podlage za povračilo teh stroškov. Volivec, ki glasuje po pošti v tujini, lahko sicer volilno gradivo pošlje ali dostavi tudi na najbližje diplomatsko-konzularno predstavništvo, kjer je volišče.

V primeru, če bi se vzpostavila pravna podlaga za povračilo stroškov volivcev iz tujine za poštnino, bi se s tem lahko odprlo npr. vprašanje neenake obravnave volivcev, ki glasujejo na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije (zaradi stroškov javnega prevoza ali kilometrine, cestnine, parkirnine ipd., ki so lahko še znatno višji od poštnine).

Tistim volivcem, ki bodo v času volitev začasno v tujini in ne bodo mogli glasovati na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije, svetujemo, da volilno gradivo osebno prevzamejo pred odhodom v tujino, in sicer na sedežu Državne volilne komisije (Slovenska cesta 54/IV, Ljubljana) ali na sedežu okrajne volilne komisije (upravne enote), kjer imajo stalno prebivališče.

V tem primeru naprošamo, da volivec v vlogi obvezno označi državo glasovanja v tujini, v spodnjo vrstico, kjer je treba navesti naslov začasnega bivanja v tujini, pa napiše: "Osebni prevzem volilnega gradiva na DVK" oz. "Osebni prevzem volilnega gradiva na OVK". Obenem tudi prosimo, da na vlogo napiše telefonsko številko, na katero lahko volivca pokličemo glede datuma prevzema volilnega gradiva.

Pomembno je, da volivec izpolnjeno volilno gradivo nato pravočasno (čim prej, ko ima to možnost) odda na pošto v tujini (ni pomembno, v kateri državi, pač pa le, da je poštni žig iz tujine). Ovojnico z volilnim gradivom lahko odda tudi na najbližjem diplomatsko-konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini.

Volivci s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki bodo na dan glasovanja začasno v tujini (t. i. zdomci), lahko glasujejo na dva načina: na diplomatsko-konzularnem predstavništvu (DKP), če je tam vzpostavljeno volišče, ali po pošti iz tujine. V obeh primerih mora volivec o tej nameri obvestiti Državno volilno komisijo najpozneje 30 dni pred dnevom glasovanja.

Vlogo za glasovanje na DKP ali po pošti iz tujine lahko volivec odda po obilajni pošti, po elektronski pošti ali preko spletnega portala eUprava. Na tem spletnem portalu je vlogo mogoče oddati z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete.

Ne. Če ste izbrali glasovanje na t. i. volišču omnia v Sloveniji, ne morete glasovati po pošti iz tujine.

Če okrajna volilna komisija prejme izpolnjeno glasovnico od volivca, ki je glasoval tudi osebno na volišču v Sloveniji, prispele glasovnice po pošti iz tujine ne sme upoštevati pri ugotavljanju izida glasovanja.

Volivci, ki imajo stalno prebivališče v tujini (t. i. izseljenci), lahko na diplomatsko-konzularnih predstavništvih oz. veleposlaništvih Slovenije v tujini glasujejo brez predhodne najave. Glasovanje na diplomatsko-konzularnih predstavništvih oz. veleposlaništvih Slovenije v tujini poteka na dan glasovanja od 9. do 17. ure po lokalnem času. Volivec za glasovanje na volišču na diplomatsko-konzularnem predstavništvu oz. veleposlaništvu Slovenije v tujini potrebuje osebni dokument, na podlagi katerega lahko volilni odbor ugotovi njegovo istovetnost.

Pri ugotavljanju izida glasovanja se kot pravočasne upoštevajo glasovnice, ki so prispele po pošti iz tujine do 12. ure osmega dne po dnevu glasovanja. Iz poštnega žiga na ovojnici mora biti razvidno, da je bila glasovnica oddana na pošto pred 19. uro na dan glasovanja.

Izpolnjeno volilno gradivo volilke in volilci pošljejo po pošti nazaj v Slovenijo na naslov okrajne volilne komisije, kjer imajo stalno prebivališče (ovojnica z naslovom okrajne volilne komisije je priložena v volilnem gradivu). Lahko pa ga pošljejo tudi na najbližje diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije, kjer je volišče, pri čemer je morala ovojnica z volilnim gradivom prispeti najpozneje na dan glasovanja do zaprtja volišča (volišča na diplomatsko konzularnih predstavništvih ali konzulatih Republike Slovenije so odprta do 17. ure po lokalnem času). Upoštevajo se tudi pravočasno oddane glasovnice, ki jih volilci osebno prinesejo na DKP.

Za glasovanje na volišču (bodisi na diplomatsko-konzularnem predstavništvu v tujini bodisi na t. i. volišču omnia v Sloveniji) potrebujete osebni dokument (npr. osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje), s katerim boste izkazali svojo istovetnost. 

Volivec, ki ima stalno prebivališče v tujini in ni prejel volilnega gradiva po pošti, četudi bi ga po uradni dolžnosti moral prejeti, lahko glasuje na najbližjem diplomatsko-konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini, kjer je vzpostavljeno volišče.

Predlagamo, da volivec preveri, ali ima ustrezno urejeno stalno prebivališče. V nasprotnem primeru naj to uredi na upravni enoti v Sloveniji ali na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini.

Stroški poštnine za pošiljanje volilnega gradiva so na strani volivca, ki glasuje po pošti v tujini. Ni pravne podlage za povračilo teh stroškov. Volivec, ki glasuje po pošti v tujini, lahko sicer volilno gradivo pošlje ali dostavi tudi na najbližje diplomatsko-konzularno predstavništvo, kjer je volišče.

V primeru, če bi se vzpostavila pravna podlaga za povračilo stroškov volivcev iz tujine za poštnino, bi se s tem lahko odprlo npr. vprašanje neenake obravnave volivcev, ki glasujejo na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije (zaradi stroškov javnega prevoza ali kilometrine, cestnine, parkirnine ipd., ki so lahko še znatno višji od poštnine).

Izseljenci, ki bodo na dan glasovanja v Sloveniji, lahko glasujejo na t. i. volišču omnia (posebno volišče na sedežu okrajne volilne komisije oz. upravne enote). O tem morajo pravočasno obvestiti Državno volilno komisijo, in sicer najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja.

Vlogo za glasovanje v Republiki Sloveniji lahko volivec izseljenec odda po pošti, po elektronski pošti ali preko spletnega portala eUprava, kjer je vlogo mogoče oddati z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete.

V primeru, če se volivec s stalnim prebivališčem v tujini odloči za glasovanje na t. i. volišču omnia v Sloveniji, ne more glasovati po pošti iz tujine, četudi je prejel volilno gradivo na naslov stalnega prebivališča v tujini.

Za volitve predsednika republike bo državljanom Republike Slovenije s prijavljenim stalnim prebivališčem v tujini (t. i. izseljencem) volilno gradivo po uradni dolžnosti poslano na naslov prijavljenega stalnega prebivališča v tujini (v skladu z 82. členom Zakona o volitvah v državni zbor). Brez posebne prijave pa lahko izseljenci glasujejo tudi na najbližjem diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije (glede na naslov prijavljenega stalnega prebivališča v tujini), kjer je vzpostavljeno volišče in so vpisani v posebni volilni imenik.

Da. Izseljenci, ki bodo na dan glasovanja v Sloveniji, lahko glasujejo na t. i. volišču omnia (posebno volišče na sedežu okrajne volilne komisije oz. upravne enote). O tem morajo pravočasno obvestiti Državno volilno komisijo, in sicer najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja.

Vlogo za glasovanje v Republiki Sloveniji lahko volivec izseljenec odda po pošti, po elektronski pošti ali preko portala eUprava. Na tem spletnem portalu je vlogo mogoče oddati z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete.

Državljankam in državljanom Republike Slovenije s prijavljenim stalnim prebivališčem v tujini se v skladu z veljavno zakonodajo volilno gradivo pošilja po uradni dolžnosti na naslov prijavljenega stalnega prebivališča v tujini. To velja za vse državne volitve, ne pa tudi za referendum.

Četudi volilnega gradiva morda ne želijo prejeti, nas k pošiljanju zavezuje zakon.

Veljavna zakonodaja ne omogoča elektronske oddaje podpore kandidatom. Volivec lahko da svojo podporo s podpisom na predpisanem obrazcu, ki ga podpiše na upravni enoti. Obrazec volivec podpiše osebno pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne pravice (na upravni enoti), ne glede na kraj stalnega prebivališča.

Zakonodaja zaenkrat ne določa možnosti oddaje podpore kandidatom z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.

Državna volilna komisija najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja javno objavi seznam kandidatur za predsednika republike.

Predloge kandidatur je treba vložiti neposredno pri Državni volilni komisiji najpozneje 25. dan pred dnem glasovanja.

Volivec da svojo podporo s podpisom na predpisanem obrazcu. Obrazec podpiše osebno pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne pravice, ne glede na kraj stalnega prebivališča.

V skladu z zakonom in rokovnikom volilnih opravil lahko volivci dajo podporo kandidatu za volitve predsednika republike pri pristojnem upravnem organu najpozneje 25. dan pred dnem glasovanja.

Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let.

Izjema so osebe, ki jim je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost ter niso sposobne razumeti pomena, namena in učinkov volitev; slednje mora z odločbo posebej ugotoviti sodišče v postopku odvzema volilne pravice.

Kandidatke in kandidate za poslanke in poslance lahko, v skladu z določbami Zakona o volitvah v državni zbor, predlagajo politične stranke in volivke oziroma volivci.

Za poslance v Evropskem parlamentu lahko kandidirajo: državljani Republike Slovenije, ki imajo volilno pravico in pravico biti izvoljeni za poslance državnega zbora, ter državljani drugih držav članic Evropske unije, ki so na dan glasovanja dopolnili osemnajst let starosti (če jim ni bila odvzeta volilna pravica), če so vpisani v evidenco volilne pravice in imajo dovoljenje za stalno prebivanje ter prijavljeno stalno prebivališče v RS oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v RS.

Kandidatke in kandidate za poslanke in poslance v Evropskem parlamentu lahko predlagajo politične stranke in volivci.

Kandidira lahko vsak državljan Slovenije, ki je na dan volitev dopolnil osemnajst let starosti in mu ni bila odvzeta pravica biti voljen. 

Kandidate za predsednika republike lahko predlagajo:

• najmanj deset poslancev državnega zbora,
• politična stranka (posamezna politična stranka lahko določi le enega kandidata, dvoje ali več političnih strank pa lahko določi skupnega kandidata; predlog kandidature mora biti podprt s podpisi najmanj treh poslancev državnega zbora ali najmanj 3000 volivcev),
• volivke in volivci (posamezno kandidaturo mora podpreti skupina najmanj 5000 volivcev).

Vsak poslanec in vsak volivec lahko da podporo samo eni kandidaturi.

Če kandidaturo predlaga skupina poslancev oziroma volilcev, se kot ime predlagatelja navede ime in priimek enega izmed predlagateljev z dodatkom "in skupina poslancev" oziroma "in skupina volilcev".

Predsednik republike se voli za pet let in je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljen na to funkcijo.

Priporniki ali zaporniki lahko glasujejo po pošti. Vlogo za glasovanje po pošti iz Slovenije lahko volivci oddajo najpozneje 10 dni pred dnem glasovanja po pošti, po elektronski pošti ali preko spletnega portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete). Obvestilo (obrazec) za glasovanje po pošti lahko volivec dobi tudi v zavodu za prestajanje zaporne kazni.

Kontaktni podatki okrajnih volilnih komisij so objavljeni na spletnem mestu Državne volilne komisije.

Ne, zakonodaja ne omogoča elektronskega glasovanja. Veljavna volilna zakonodaja ne predvideva spletnega oziroma internetnega elektronskega načina glasovanja.   

Po zakonu imajo volilno pravico vsi, ki so na dan glasovanja dopolnili 18 let. Ministrstvo za notranje zadeve v skladu s tem pripravi volilne imenike. Tudi če morda volivec, ki bo na dan volitev postal polnoleten, ne bo prejel obvestila volivcu, bo brez težav lahko glasoval. S seboj na volišču potrebuje le osebni dokument, s katerim lahko izkaže svojo istovetnost (npr. osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje).

Ne. Glasovati je mogoče samo osebno. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu, torej tudi ni dovoljeno glasovanje za družinske člane.

Zagotovljena mora biti tajnost glasovanja. Zvočno in slikovno snemanje na volišču brez soglasja ni dovoljeno (razen predstavnikom medijev za potrebe obveščanja javnosti o poteku glasovanja, pri čemer pa ne smejo motiti dela volilnega odbora in kakorkoli posegati v tajnost glasovanja). Volivec lahko fotografira svojo glasovnico, vendar pa objavljanje teh fotografij na družbenih omrežjih ni primerno. Volilni odbor mora poskrbeti, da glasovanje poteka nemoteno in da je vsakomur zagotovljena tajnost glasovanja.

Ne, volivec lahko glasuje tudi z osebnim dokumentom, ki mu je že potekla veljavnost. Pomembno je le, da lahko z osebnim dokumentom izkaže svojo istovetnost.

Da. Volivec na volišču potrebuje osebni dokument, s katerim lahko izkaže svojo istovetnost (npr. osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje).

Obvestilo volivcu je zgolj informativne narave in ga volivec ne potrebuje za glasovanje. Je pa priporočljivo, saj služi volilnemu odboru kot pripomoček, da lahko hitreje najde volivca v volilnem imeniku.

Vabilo oz. obvestilo, s katerim se volivca med drugim obvesti tudi o dnevu glasovanja in sedežu njegovega volišča, prejme volivec na naslov prijavljenega stalnega prebivališča. Omenjeno obvestilo je zgolj informativne narave, tako da lahko volivec glasuje tudi brez njega. Na volišču volivec potrebuje osebni dokument za dokazovanje istovetnosti.

Na dan volitev lahko volivci glasujejo na svojem volišču, kjer se volilnemu odboru izkažejo z osebnim dokumentom (npr. osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje) in se podpišejo v volilni imenik.

Obvestilo volivcu ni obvezno, je pa priporočljivo, da lahko volilni odbor volivca hitreje najde v volilnem imeniku.

V primeru, če volivec na volišču volilnemu odboru sporoči, da se je pri glasovanju zmotil in da želi novo glasovnico, mu je volilni odbor ne sme izročiti. V takem primeru volilni odbor pojasni volivcu, kako lahko jasno popravi zmoto pri glasovanju (npr. prečrta obkroženo zaporedno številko pred imenom kandidata, ki ne izraža njegove volje, in obkroži tisto številko pred imenom kandidata, za katerega želi glasovati).

Vrstni red potrjenih kandidatur za predsednika republike z imeni kandidatov in predlagateljev se določi z žrebom. Na glasovnici so kandidati z imeni in priimki razvrščeni po vrstnem redu, kot ga je določil žreb. Volivec lahko glasuje samo za enega kandidata, in sicer tako, da obkroži številko pred imenom in priimkom kandidata, za katerega glasuje.

Volivec glasuje osebno in v skladu z navodilom na glasovnici.

Če pride na volišče oseba, ki ni vpisana v volilnem imeniku za to volišče, čeprav iz osebnega dokumenta izhaja, da stalno prebiva na območju volišča, jo volilni odbor napoti k pristojnemu upravnemu organu, ki vodi register prebivalstva oz. je sestavil volilni imenik (upravna enota ali krajevni urad). Upravni organ ugotovi, ali ima po stalni evidenci volilne pravice na tem volišču volilno pravico in ali je bila pri sestavljanju volilnega imenika pomotoma izpuščena. V takem primeru upravni organ izda potrdilo, s katerim nato volivec lahko glasuje na volišču, čeprav ni vpisan v volilni imenik.

Obliko in vsebino glasovnice določi Državna volilna komisija s posebnim sklepom. Glasovnice so natisnjene na posebnem papirju z ustrezno zaščito. Poleg tega mora imeti vsaka glasovnica odtis žiga Državne volilne komisije, pri čemer je pozicija tega žiga odvisna od tega, ali gre za glasovnice na predčasnem glasovanju, glasovnice na rednih voliščih, glasovnice na diplomatsko-konzularnih predstavništvih ali pa za glasovnice, ki se pošiljajo po pošti (bodisi v tujino bodisi v Sloveniji).

Glasovanje na rednih voliščih: žig Državne volilne komisije, odtisnjen spodaj na sredini

Predčasno glasovanje: dva žiga, in sicer žig Državne volilne komisije spodaj na sredini in žig okrajne volilne komisije v levem spodnjem kotu

Glasovanje na t. i. voliščih omnia: dva žiga, in sicer žig Državne volilne komisije spodaj na sredini in žig okrajne volilne komisije v levem zgornjem kotu

Glasovanje po pošti v Sloveniji: dva žiga, in sicer žig Državne volilne komisije spodaj na sredini in žig okrajne volilne komisije v desnem spodnjem kotu

Glasovanje na diplomatsko-konzularnih predstavništvih: žig Državne volilne komisije, odtisnjen zgoraj na sredini

Glasovanje po pošti iz tujine: žig Državne volilne komisije, odtisnjen v desnem zgornjem kotu

Neveljavna je tista glasovnica, ki ni izpolnjena, oziroma tista, na kateri ni mogoče ugotoviti, za katerega kandidata je nekdo glasoval. Veljavna je tista glasovnica, kjer je volja volivca jasno razvidna. Pripisi na glasovnici sicer niso zaželeni, vendar pa ne vplivajo na (ne)veljavnost glasovnice.

Glasovnica je veljavna, če je izpolnjena na način, da je volja volivke oz. volivca jasno razvidna. Na glasovnici je vedno napisano navodilo, kako jo je treba izpolniti, da je veljavna. 

Za predsedniške volitve je v navodilu na glasovnici zapisano, da se glasuje samo za enega kandidata oz. eno kandidatko, in sicer tako, da se obkroži številka pred imenom in priimkom kandidata. V navodilu na glasovnici za volitve v državni zbor piše, da se glasuje samo za enega/eno kandidata/kandidatko, in sicer tako, da se obkroži zaporedna številka ob imenu liste, ki je pred imenom in priimkom kandidata/kandidatke.

Glasovnica je sicer veljavna tudi, če volivec naredi npr. križec ali kljukico pred številko kandidata oziroma podčrta njegovo ime, namesto da bi obkrožil številko pred imenom.

Glasovnica je neveljavna takrat, ko je oddana prazna (volivec ne obkroži nobenega od kandidatov) ali pa če volivec obkroži oz. na enak način kako drugače označi več kandidatov. Neveljavna je tudi glasovnica, na kateri volivec ne obkroži nobenega izmed kandidatov, jih pa več označi na drug način. Prav tako je neveljavna glasovnica, kjer volivec ne obkroži nobenega izmed kandidatov, pač pa namesto tega pripiše svojega kandidata, ki ga ni na kandidatni listi.

Različni pripisi opazk in dopisi imen ne vplivajo na veljavnost glasovnice, če je na njej obkroženo oziroma drugače označeno ime enega od kandidatov. Kljub temu pa takšno početje ni zaželeno. 

Če volivec volilnemu odboru pove, da se je pri glasovanju zmotil, mu odbor ne sme izdati nove glasovnice, pač pa mu pojasni, kako se pravilno izpolni glasovnica. Volivec lahko v takem primeru jasno opredeli zmoto in obkroženo številko prečrta ter obkroži številko kandidata oziroma stranke, za katero je v resnici želel glasovati. Popravek volivca se lahko upošteva le v primeru, če je zmota jasno opredeljena in obkrožena druga številka. 

Neveljavne glasovnice se ne upoštevajo pri ugotavljanju izida glasovanja.

Volilni molk se začne 24 ur pred dnem glasovanja in traja do zaprtja volišč na dan glasovanja.

Glasovanje na volitvah in referendumih poteka praviloma v nedeljo med 7. in 19. uro.

Pravico voliti ima vsak/a državljan/ka Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil/a osemnajst let starosti in mu/ji volilna pravica ni odvzeta.

Lahko glasujete. Istovetnost volivca se lahko ugotovi na podlagi vsakega drugega dokumenta, ki izkazuje osebne podatke volivca (osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje itd., pri čemer ni nujno, da je osebni dokument na dan glasovanja še veljaven). 

Glasovanje po pošti v Sloveniji je namenjeno volivcem, ki so v priporu, zavodu za prestajanje kazni, v bolnišnici ali v socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, za invalide ter za osebe v izolaciji zaradi okužbe s koronavirusom.

Če želi volivec glasovati po pošti na območju Republike Slovenije, mora o tej nameri obvestiti okrajno volilno komisijo na območju svojega stalnega prebivališča. To mora storiti najpozneje 10 dni pred dnevom glasovanja. Vlogo za glasovanje po pošti v Sloveniji lahko volivec odda po pošti, po elektronski pošti ali preko portala eUprava (z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete).

V primeru, če volivec odda vlogo za glasovanje po pošti, ne more glasovati na volišču.

Kontaktni podatki okrajnih volilnih komisij so objavljeni na spletnem mestu Državne volilne komisije.

Iz poštnega žiga ali drugih priloženih listin mora biti razvidno, da je bila ovojnica s podpisano volilno karto in glasovnico oddana na pošto najpozneje na dan glasovanja pred 19. uro.

Glasovanje po pošti iz Slovenije je namenjeno volivkam in volivcem, ki so v priporu, zavodu za prestajanje kazni, v bolnišnici ali v socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, za invalide ter za osebe v izolaciji zaradi okužbe s koronavirusom. Vlogo za glasovanje po pošti iz Slovenije lahko volivci oddajo najpozneje 10 dni pred dnem glasovanja po pošti, po elektronski pošti ali preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete).

Volivka oz. volivec, ki odda vlogo za glasovanje po pošti, ne more glasovati na volišču.

Kontaktni podatki okrajnih volilnih komisij so objavljeni na spletnem mestu Državne volilne komisije.

Če želite glasovati po pošti na območju Republike Slovenije, morate o tem obvestiti okrajno volilno komisijo na območju svojega stalnega prebivališča. To morate storiti najpozneje 10 dni pred dnevom glasovanja. Vlogo za glasovanje po pošti v Sloveniji lahko oddate po pošti, po elektronski pošti ali preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identite ali brez uporabe e-identitete). 

Obvestilo (obrazec) za glasovanje po pošti lahko dobite tudi v zavodu, v katerem ste.

Če vam je bila nepredvideno odvzeta prostost oziroma ste nepredvideno sprejeti na zdravljenje v bolnišnico ali pa v institucionalno varstvo socialnovarstvenega zavoda ali ste prejeli odločbo o invalidnosti po roku iz prejšnjega odstavka, lahko glasujete po pošti, če to sporočite okrajni volilni komisiji, na območju katere ste vpisani v volilni imenik, najpozneje 5 dni pred dnem glasovanja in k temu priložite ustrezno dokazilo (npr. potrdilo ali odločbo).

Kontaktni podatki okrajnih volilnih komisij so objavljeni na spletnem mestu Državne volilne komisije.

Če se zaradi bolezni ne morete osebno zglasiti na volišču, kjer ste vpisani v volilni imenik, lahko glasujete pred volilnim odborom na svojem domu. Vlogo za glasovanje na domu, skupaj s kopijo ustreznega zdravniškega potrdila, morate vložiti pri okrajni volilni komisiji, kjer imate stalno prebivališče, in sicer najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja. Vlogo za glasovanje na domu lahko oddate po pošti, po elektronski pošti ali preko portala eUprava (z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete).

Kontaktni podatki okrajnih volilnih komisij so objavljeni na spletnem mestu Državne volilne komisije.

Volivke in volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, morajo najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja okrajni volilni komisiji sporočiti namero za glasovanje na domu. Vlogi za glasovanje na domu, ki jo lahko oddajo po pošti, po elektronski pošti ali preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), morajo priložiti ustrezno zdravniško potrdilo.

Namero za glasovanje na domu lahko najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja sporočijo tudi volivci, ki so zaradi okužbe s koronavirusom v izolaciji. Vlogi za glasovanje na domu, ki jo lahko oddajo po pošti, po elektronski pošti ali preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), morajo priložiti dokazilo o odrejeni izolaciji.

Kontaktni podatki okrajnih volilnih komisij so objavljeni na spletnem mestu Državne volilne komisije.

V domu za starejše lahko pred člani oziroma  članoma volilnega odbora glasujejo varovanci, ki imajo tam prijavljeno stalno prebivališče. Pravočasno (najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja) morajo oddati vlogo za glasovanje na domu in zdravniško potrdilo, da se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču. To lahko storijo po pošti, po elektronski pošti ali preko spletnega portala eUprava (z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete).

Kontaktni podatki okrajnih volilnih komisij so objavljeni na spletnem mestu Državne volilne komisije.

Glasovanje od doma je namenjeno izključno tistim volivkam in volivcem, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču. V tem primeru imajo možnost, da glasujejo na svojem domu v navzočnosti članov volilnega odbora. Vlogo za glasovanje na domu morajo oddati najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja pri okrajni volilni komisiji. Vlogi za glasovanje na domu, ki jo lahko oddajo po pošti, po elektronski pošti ali preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), morajo priložiti ustrezno zdravniško potrdilo.

Kontaktni podatki okrajnih volilnih komisij so objavljeni na spletnem mestu Državne volilne komisije.

Če ste nenadoma zboleli in želite glasovati na domu, morate o tem obvestiti okrajno volilno komisijo. Vlogo za glasovanje na domu, skupaj s kopijo ustreznega zdravniškega potrdila, morate vložiti pri okrajni volilni komisiji, kjer imate stalno prebivališče, in sicer najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja. Vlogo za glasovanje na domu lahko oddate po pošti, po elektronski pošti ali preko portala eUprava (z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete). 

Kontaktni podatki okrajnih volilnih komisij so objavljeni na spletnem mestu Državne volilne komisije.

Volilni odbor pride na naslov prijavljenega stalnega prebivališča. Glasovanje na domu ni mogoče na naslovu začasnega prebivališča. Glasovanje na domu je sicer namenjeno tistim volilkam in volilcem, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču.

Vlogo za glasovanje na domu, skupaj s kopijo ustreznega zdravniškega potrdila, morate vložiti pri okrajni volilni komisiji, kjer imate stalno prebivališče, in sicer najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja. Vlogo za glasovanje na domu lahko oddate po pošti, po elektronski pošti ali preko portala eUprava (z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete).

Kontaktni podatki okrajnih volilnih komisij so objavljeni na spletnem mestu Državne volilne komisije.

Volivci, ki so v bolnišnici ali socialnovarstvenem zavodu, lahko glasujejo po pošti. Vlogo za glasovanje po pošti iz Slovenije lahko volivci oddajo najpozneje 10 dni pred dnem glasovanja po pošti, po elektronski pošti ali preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete).

Kontaktni podatki okrajnih volilnih komisij so objavljeni na spletnem mestu Državne volilne komisije.

Invalidi se lahko odločijo za glasovanje po pošti. V tem primeru morajo oddati elektronsko vlogo najpozneje 10 dni pred dnem glasovanja po pošti, po elektronski pošti ali preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete). V primeru, če se odločijo za stalno glasovanje po pošti, je treba vlogi priložiti tudi odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida. Obvestilo o stalnem glasovanju po pošti se nanaša na vsa glasovanja na državnih in lokalnih volitvah ter referendumih in velja do preklica.

Poleg glasovanja po pošti imajo volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, možnost glasovati tudi na svojem domu. V tem primeru morajo vlogi za glasovanje na domu priložiti ustrezno zdravniško potrdilo. To morajo sporočiti okrajni volilni komisiji najkasneje tri dni pred dnem glasovanja preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete).

Kontaktni podatki okrajnih volilnih komisij so objavljeni na spletnem mestu Državne volilne komisije.