Državna volilna komisija je pri odločanju o seznamih izvoljenih predstavnikov v volilno telo za volitve predstavnikov funkcionalnih interesov sprejela tudi nekaj zavrnilnih odločb, večinoma pri seznamih elektorjev na področju kulture in športa. V javnem pozivu, ki ga je DVK v zvezi z izvedbo volitev v državni svet sprejela 30. avgusta 2022, so bili povsem jasno določeni kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati poklicne organizacije za določitev števila elektorjev. Ti kriteriji izhajajo tako iz Zakona o volitvah v državni svet, kot tudi iz odločitev Ustavnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS.

Kot določa 34. člen ZDSve, izmed šestih članov državnega sveta – predstavnikov negospodarskih dejavnosti, enega predstavnika kulture in športa volijo poklicne organizacije kulturnih in športnih delavcev. Za poklicne organizacije se štejejo poklicne zbornice, združenja, društva, zveze in druge poklicne organizacije, organizirane za območje države. Po 36. členu ZDSve člane državnega sveta – predstavnike negospodarskih dejavnosti v državnem svetu volijo volilna telesa, ki jih sestavljajo izvoljeni predstavniki ustreznih poklicnih organizacij. Poklicne organizacije izvolijo v ustrezno volilno telo vsaka po enega predstavnika, ne glede na število članov, in po enega predstavnika na vsakih dopolnjenih sto članov. Ustavno sodišče je že večkrat ponovilo sprejeto stališče, da že iz zakona izhaja, da člane Državnega sveta – predstavnike negospodarskih dejavnosti – volijo le organizacije, ki se poklicno ukvarjajo s posamezno dejavnostjo, oziroma imajo volilno pravico osebe, ki poklicno delujejo v določeni negospodarski dejavnosti. Poklicne organizacije torej pri oblikovanju skupnega volilnega telesa, ki nato izvoli člana Državnega sveta, ne volijo elektorjev glede na število celotnega članstva, temveč le glede na število članov, ki poklicno delujejo (zaposlitev ali kakšna druga ustrezna pravna podlaga) na področju posamezne dejavnosti.

Poklicna organizacija je namreč tista, ki mora izkazati izpolnjevanje vseh pogojev iz 36. člena ZDSve. Kot je poudarilo Ustavno sodišče v zadevi Up-1033/17, zaradi omejenega časovnega obdobja od DVK ni mogoče zahtevati, naj po uradni dolžnosti ugotavlja ustrezna pravno pomembna dejstva, ali dopusti dopolnjevanje ali popravljanje že opravljenih volilnih opravil, temveč je mogoče dopustiti le odpravljanje formalnih pomanjkljivosti. DVK mora zato na podlagi predložene dokumentacije ob primerni uporabi določb ZVDZ, ki urejajo potrjevanje list kandidatov, potrditi ali zavrniti predloženi seznam izvoljenih predstavnikov posamezne poklicne organizacije oziroma zahtevati odpravo formalnih pomanjkljivosti. Pri tem mora preveriti tudi podatke o tem, ali se člani poklicnih organizacij, ki volijo elektorje, poklicno ukvarjajo z dejavnostjo. To pa lahko stori samo na podlagi dokazil, ki jih predložijo poklicne organizacije. Na njih je torej obveza izkaza ustrezne določitve števila elektorjev.