Volitve v državni zbor

Pri volitvah parlamenta je volilni sistem najbolj izdelan, zato nekatera temeljna načela veljajo tudi za druge volitve v državi. Zakonska ureditev drugih volitev je sicer urejena posebej, a pa se zgleduje in naslanja na zakonsko ureditev volitev v državni zbor.

Volilna pravica je splošna in enaka, kar pomeni, da je pravica vsakega državljana, ki je že dopolnil 18 let, voliti in biti izvoljen ne glede na razredno, narodnostno, rasno, ekonomsko ali drugo pripadnost. Načelo enake volilne pravice posebej poudarjeno. Enaka volilna pravica se nanaša na aktivno volilno pravico in pomeni, da ima vsak glas vsakega volivca enako vrednost, da ima pri volitvah v isto predstavniško telo vsak volivec samo en glas in da njegov glas nima nobene prednosti pred drugimi. Izjema od tega načela enake volilne pravice je samo volilna pravica pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki imata v državnem zboru vsaka po enega poslanca, volivci teh skupnosti pa glasujejo tudi o drugih poslancih državnega zbora. Zakon lahko določi, pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tudi tujci.
Volilno pravico podrobneje ureja zakon o volitvah v državni zbor.

Volilna pravica pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti je posebej urejena za volitve poslancev teh narodnih skupnosti, saj imajo pravico voliti in biti voljeni za poslanca italijanske oziroma madžarske skupnosti le pripadniki teh skupnosti, ne pa tudi državljani.

Volilni postopek je sestavljen iz kandidiranja, glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja. Postopek se začne ob točno določenem času z razpisom volitev, ko se določita časovni začetek in konec volilnega postopka. Splošne volitve v državni zbor razpiše predsednik republike.

Na splošnih volitvah se volijo vsi poslanci hkrati. Ločimo redne (vsako četrto leto pred potekom mandatne dobe) in predčasne (opravijo se, če se državni zbor razpusti med štiriletno mandatno dobo) volitve.

Ponovne volitve so volitve, ki se opravijo v času splošnih volitev, če pride do nepravilnosti in če se že opravljene volitve razveljavijo zaradi nepravilnosti pri volitvah.

Naknadne volitve so volitve, ki se opravijo, če v volilni enoti ali na posameznem volišču ni bilo izvedeno glasovanje na dan, ki je bil določen za glasovanje.

Ko je treba izvoliti enega ali več poslancev, ker je eden ali več poslanskih sedežev med potekom mandatne dobe ostal zaradi prenehanja poslanskega mandata nezaseden, govorimo o nadomestnih volitvah. Ker so po naši zakonodaji volitve v državni zbor proporcionalne, je uveljavljeno pravilo, da se nadomestne volitve ne opravijo, ker postane, če poslancu preneha mandat, poslanec tisti kandidat z liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec, ki mu je prenehal mandat.

Kandidate po naši volilni zakonodaji lahko predlagajo bodisi politične stranke ali volivci.

Za volitve poslancev državnega zbora se oblikuje osem volilnih enot. V vsaki volilni enoti se voli 11 poslancev. Vsaka volilna enota je razdeljena na 11 okrajev. Zakon je namreč uveljavil načelo, da se v vsakem volilnem okraju glasuje za enega kandidata. Posebni volilni enoti se oblikujeta na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost.

Državna volilna komisija v postopku delitve mandatov najprej ugotovi, katere liste kandidatov so v celotni državi dobile vsaj 4 % glasov. Listam, ki so dosegle prag, se mandati razdelijo na dveh ravneh:

Ker mora biti po ustavi volivcem zagotovljen določen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom, se ta delno zagotavlja s tem, da so z liste kandidatov (glede na dobljene mandate) izvoljeni tisti kandidati, ki so imeli največji delež glasov v skupnem številu glasov v volilnih okrajih, v katerih so nastopili. Volivci se lahko odločijo le za tistega kandidata z liste, ki nastopa v njihovem volilnem okraju.