VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT 2019

Predsednik RS Borut Pahor je 13. 2. 2019 sprejel Odlok o razpisu volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Odlok je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 10 dne 15. 2. 2019. 

Volitve poslancev iz RS v Evropski parlament so bile v nedeljo, 26. 5. 2019. 

Končni izid volitev je dostopen na povezavi: https://dvk-rs.si/arhivi/ep2019/

Udeležba po spolu in starostnih strukturah - VEP 2019

Podatke so zajeli volilni odbori po voliščih na območju Republike Slovenije.
Podatki v tabeli so razvidni po volilnih okrajih, volilnih enotah in za območje za območje Republike Slovenije.

Opomba: Možna so manjša statistična odstopanja.

Udeležba po spolu:

Udeležba po starosti:

  1. SPLOŠNO
     
    1. Volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament ureja Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS, št. 40/04 – ZVPEP – UPB1, 41/07 – ZVRK, 109/09 – ZVPEP-B in 9/14 – ZVPEP-C - v nadaljevanju: ZVPEP). Na podlagi 7. člena ZVPEP se glede vprašanj, ki jih ZVPEP posebej ne ureja, smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06–ZVDZ-UPB1 in 54/07–odločba US - v nadaljevanju ZVDZ).
       
    2. Poslance v Evropski parlament (8 – osem) se voli za dobo petih let na podlagi splošne in enake volilne pravice, neposredno in s tajnim glasovanjem. Poslanci se izvolijo na podlagi list kandidatov po proporcionalnem volilnem sistemu. Mandati se med liste delijo po d'Hondtovi metodi. Območje Republike Slovenije je 1 (ena) volilna enota. Na listi za katero je glasoval, lahko volivec odda en prednostni (preferenčni) glas.
       
    3. Na podlagi 4. člena ZVPEP volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament vodijo in izvajajo volilni organi, imenovani po ZVDZ. To so Državna volilna komisija (v nadaljnjem besedilu: DVK), volilne komisije volilnih enot (v nadaljnjem besedilu: VKVE), okrajne volilne komisije (v nadaljnjem besedilu: OVK) in volilni odbori.
       
  2. VOLILNA PRAVICA (AKTIVNA IN PASIVNA)
     
    1. Pravico voliti (aktivna volilna pravica) poslanca v Evropskem parlamentu ima državljanka oziroma državljan (v nadaljnjem besedilu: državljan) RS, ki ima pravico voliti poslanca Državnega zbora. Pravico biti voljen (pasivna volilna pravica) za poslanca v Evropskem parlamentu ima državljan, ki ima pravico biti voljen za poslanca Državnega zbora.
       
    2. Pravico voliti in biti voljen za poslanca v Evropskem parlamentu ima, pod pogojem, (1) da mu ni bila odvzeta volilna pravica, in pod pogojem, (2) da je vpisan v evidenco volilne pravice, tudi državljan druge države članice Evropske unije, ki na dan glasovanja dopolni osemnajst let starosti ter ima dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.
       
    3. Volivka oziroma volivec (v nadaljnjem besedilu: volivec) lahko na istih volitvah v evropski parlament glasuje samo enkrat in kandidira samo na eni kandidatni listi.
       
    4. Državljan RS, ki uresničuje volilno pravico za volitve poslancev evropskega parlamenta v drugi državi, ne more uresničevati volilne pravice za volitve poslancev evropskega parlamenta iz Republike Slovenije.

 

  1. KANDIDIRANJE
     
    1. Postopek kandidiranja ureja ZVPEP v IV. poglavju (14. do 18. člen).
    2. Pomembna je določba 14. člena ZVPEP, ki določa, da kandidate za poslance lahko predlagajo (zgolj) politične stranke in volivci. Na listi kandidatov je lahko največ toliko kandidatov, kolikor poslancev se voli iz RS, torej največ 8.
    3. Glede podpore liste kandidatov ZVPEP določa:
      1. da mora biti lista kandidatov, ki jo vlaga politična stranka podprta s podpisi najmanj štirih (4) poslancev DZ RS ali najmanj tisoč (1.000) volivcev.
      2. če listo kandidatov vlaga dvoje ali več političnih strank, mora biti podprta s podpisi najmanj šestih (6) poslancev DZ RS ali najmanj tisoč petsto (1.500) volivcev.
      3. lista kandidatov, ki jo vlagajo volivci (torej lahko tudi gibanje državljanov) mora biti podprta s podpisi najmanj tri tisoč (3.000) volivcev.
    4. Pri sestavi liste je potrebno upoštevati tudi določbe, ki se nanašajo na zastopanja spolov na listi kandidatov (t.i . spolne kvote):
      1. Na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki.
      2. Vsaka lista mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste.
      3. Liste kandidatov, ki niso skladne z določili prejšnjega odstavka, so neveljavne.
      4. Ta pravila ne veljalo za kandidatni listi, na katerih so uvrščeni le en ali le trije kandidati oziroma kandidatke, pri čemer mora biti na kandidatni listi, na katero so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, najmanj en predstavnik vsakega od spolov.
         
  2. PODPORA S PODPISI
     
    1. Podpora s podpisi se daje od dneva razpisa volitev t.j. od 25. 2. 2019 do tridesetega dne pred dnevom glasovanja – t.j. 26. 4. 2019 (do zaključka delovnega časa upravne enote).
    2. volivcu ni potrebno na obrazec podpore vpisati tudi svoje namere, katero listo (bodisi politične stranke bodisi skupine volivcev) namerava podpreti.
    3. Po potrditvi podpisa na upravni enoti volivec izroči obrazec predstavniku liste, ki jo podpira (pošlje npr. politični stranki, organizatorju skupine volivcev ipd..)
    4. Obrazci podpore so obvezna priloga liste kandidatov ob njeni vložitvi pri Državni volilni komisiji.
       
  3. IMENA LISTE KANDIDATOV (na podlagi 7. člena ZVPEP se uporablja 52. člen ZVDZ):
     
    1. Ime liste kandidatov, ki jo predlaga politična stranka in je podprta s podpisi 1000 volivk in volivcev je ime tiste politične stranke, ki listo vlaga (lahko ime, skrajšano ime ali kratica imena oziroma kombinacija le-teh). Sestavni del imena je lahko tudi znak (logotip) stranke. Vsaka sestavina (ime, skrajšano ime, kratica, znak) mora biti enaka sestavini, kot je vpisana v registru političnih strank. Popolnoma enako sicer velja tudi v primeru, če listo politične stranke podprejo s podpisi štirje poslanci Državnega zbora RS. Poljubno poimenovanje ni mogoče;
    2. Če gre za listo dveh ali več političnih strank, ki jo podpira najmanj tisoč petsto volivcev. V takem primeru se skupna lista lahko poimenuje v delu poljubno, kot se stranke dogovorijo, v delu pa mora biti v nadaljevanju imena liste obvezno navedeno, katere stranke so predlagatelji (npr. "Državljani za Evropo - stranka A in stranka B");
      1. V primeru, da listo kandidatov določijo volivci in jo podprejo z najmanj tri tisoč podpisi, potem ime liste določijo sami (npr. Državljani za Evropo) oz. v njihovem imenu formalni predlagatelj navede ime liste ob vložitvi. V primeru, da lista volivcev ne bi imela ob vložitvi določenega imena, potem bi se po zakonu kot ime liste štela ime in priimek prvega kandidata/ kandidatke na listi ( 53. člen ZVDZ).
      2. Novost: (drugi odstavek 7. člena ZVPEP) - Ne glede na določbe zakona o volitvah v Državni zbor in zakona o političnih strankah se lahko na volitvah v imenu liste kandidatov, ki jo je vložila politična stranka, v kandidacijskem postopku, v volilni kampanji in na glasovnicah uporablja tudi ime politične stranke na evropski ravni, s katero je politična stranka povezana. Imenu se lahko doda tudi skrajšano ime ali kratico imena in znak politične stranke na evropski ravni.
         
  4. VLOŽITEV KANDIDATUR
     
    1. Lista kandidatov se vloži neposredno pri Državni volilni komisiji najkasneje trideseti dan pred dnevom glasovanja oziroma do petka, 26. 4. 2019 do 24.00 ure.
    2. Če je na listi kandidatov kandidat, ki ni državljan RS, je pa državljan druge države članice EU, mora biti listi priložena tudi izjava kandidata, da mu v državi članici EU, katere državljan je, ni bila odvzeta pravica do kandidiranja na volitvah v Evropski parlament, podatki o njegovem državljanstvu, datumu in kraju rojstva, zadnjem naslovu prebivališča v državi članici Evropske unije, katere državljan je kandidat, in naslovu njegovega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma če stalnega prebivališča nima v Republiki Sloveniji, o naslovu njegovega začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji ter izjava, da ne kandidira na volitvah v Evropski parlament v nobeni drugi državi članici Evropske unije.
    3. DVK obvesti pristojne organe drugih držav članic Evropske unije o tem, kateri njihovi državljani kandidirajo na volitvah v Evropski parlament v Republiki Sloveniji, in jih zaprosi, da v roku, ki ga določi, posredujejo informacije, ali jim je bila pravica do kandidiranja na volitvah v Evropski parlament odvzeta.
    4. Če DVK informacije iz prejšnjega odstavka ne prejme najkasneje do potrditve liste kandidatov, se upošteva izjava kandidata, da mu v državi članici Evropske unije, katere državljan je, ni bila odvzeta pravica do kandidiranja na volitvah v Evropski parlament.
    5. Če DVK na podlagi informacije iz tretjega odstavka tega člena ugotovi, da je bila kandidatu odvzeta pravica do kandidiranja na volitvah v Evropski parlament, kandidaturo zavrne.
    6. Ob vložitvi liste kandidatov je potrebno Državni volilni komisiji predložiti naslednje dokumente:
  • Listo kandidatov (glej instruktivni obrazec spodaj)
  • Soglasja kandidatov
  • Zapisnik o delu organa politične stranke, ki je določil listo kandidatov (to velja samo, če listo kandidatov vlaga politična stranka)
  • Seznam udeležencev v delu organa, ki je določil listo kandidatov (to velja samo, če listo kandidatov vlaga politična stranka)
  • Pravila politične stranke, na podlagi katerih je bila določena lista kandidatov
  • Potrebno število pravilno izpolnjenih in potrjenih obrazcev podpore volivcev ali poslancev državnega zbora
  • Znak politične stranke, če politična stranka želi poleg imena uporabljati tudi simbol oziroma znak stranke
  • ime politične stranke na evropski ravni, s katero je politična stranka povezana. Imenu se lahko doda tudi skrajšano ime ali kratico imena in znak politične stranke na evropski ravni
  • izjave v skladu s točko 6.2

Poleg navedenih prilog mora vlagatelj, na podlagi 17. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji,  Državni volilni komisiji predložiti podatke o organizatorju volilne kampanje ter njegovo odgovorno osebo in podatke o odprtju posebnega transakcijskega računa za volilno kampanjo (številko transakcijskega računa, naslov banke in naslov imetnika transakcijskega računa).

Objavljamo statistične podatke o udeležbi na volitvah v Evropski parlament po spolu in starostnih skupinah.
Podatke so zajeli volilni odbori po voliščih na območju Republike Slovenije.
Podatki v tabeli so razvidni po volilnih okrajih, volilnih enotah in za območje za območje Republike Slovenije.
Opomba: Možna so manjša statistična odstopanja.