Predsednik republike po ustavi predstavlja Republiko Slovenijo

Predsednik republike ima po ustavi naslednje pristojnosti:

• razpisuje volitve v državni zbor;
• razglaša zakone;
• imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom;
• postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike ter sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov;
• izdaja listine o ratifikaciji;
• odloča o pomilostitvah;
• podeljuje odlikovanja in častne naslove;
• opravlja druge zadeve, določene z ustavo.

Na zahtevo državnega zbora mora predsednik republike izreči mnenje o posameznem vprašanju. Predsedniku republike so dane tudi druge pristojnosti, ki jih urejajo posamezni zakoni in ne izhajajo neposredno iz ustave. To so na primer odločanje o odprtju ali zaprtju misij v tujini (zakon o zunanjih zadevah), predlog za izvolitev varuha človekovih pravic, predlog državnemu zboru za imenovanje sodnikov računskega sodišča (zakon o računskem sodišču), predlog za imenovanje sodnika evropskega sodišča za človekove pravice (zakon o ustavnem sodišču).

Po ustavni določbi je funkcija predsednika republike nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica.

Kandidate določajo poslanci državnega zbora, politične stranke in volivci, pri čemer so pogoji za določanje kandidatov strožji kot pri volitvah v državni zbor.

Za predsednika Republike Slovenije je lahko izvoljen le tisti kandidat, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Volitve razpiše predsednik državnega zbora in morajo biti opravljene najpozneje 15 dni pred potekom mandatne dobe prejšnjega predsednika. Če se zaradi predvidenih zakonskih razlogov mandatna doba predsednika podaljša, morajo biti volitve opravljene najpozneje petnajst dni pred iztekom t. i. podaljšane mandatne dobe prejšnjega predsednika.

Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najpozneje 75 dni pred iztekom petletne oziroma podaljšane mandatne dobe prejšnjega predsednika republike. Če predsedniku preneha mandat pred iztekom mandatne dobe, morajo biti volitve razpisane najpozneje 15 dni po prenehanju mandata prejšnjega predsednika republike. Volitve predsednika republike vodijo in izvajajo volilni organi, imenovani po zakonu o volitvah v državni zbor.

Ker se volitve predsednika RS ne razlikujejo toliko od volitev v državni zbor, z izjemo nekaterih posebnosti, sta organizacija in tehnika volitev urejeni z zakonom o volitvah v državni zbor, ki se tudi sicer uporablja subsidiarno, tj. smiselna uporaba zakona o volitvah v državni zbor, v zadevah, ko matični zakon posameznega vprašanja ne ureja. Za razliko od državnozborskih volitev je v tem primeru celotna država organizirana kot ena sama volilna enota. Glede glasovanja veljajo enake zakonske določbe kot pri volitvah v državni zbor, vendar s to razliko, da volivec lahko glasuje zgolj za enega kandidata. Zmaga tisti kandidat, ki je dobil večino glasov volivcev, ki so oddali veljavne glasovnice, gre za t. i. absolutno večino. Če noben kandidat ni dobil večine, se glasovanje ponovi med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov.

Ustava ureja odgovornost predsednika republike (angl. impeachment). Če predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, ga državni zbor lahko obtoži pred ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče ugotovi utemeljenost obtožbe ali obtoženega oprosti, z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov pa lahko odloči o odvzemu funkcije. Potem ko ustavno sodišče dobi sklep državnega zbora o obtožbi, lahko z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov odloči, da predsednik republike do odločitve o obtožbi začasno ne sme opravljati svoje funkcije (109. čl. Ustave RS). Podrobneje je postopek urejen v zakonu o ustavnem sodišču.